Luke 15

Sipsip iza tolova imó nenémini anoza gakola

(Mat 18:12-14)

1Takisi aliaká vegi moko mogonaló vegenaki mukí iki monó gakola gilinigi Izesutoka alegesá iaká amó. 2Lá niago, Palisaio monó vegi monó mogona apí-ikimiaká vegi keza nenemú gelego, golesa imó. Golesa okago, Izesukumú láa liki liaká amó: Imane ve eza mokoló vegenámagi kelémo molokago nosánetá noaká noimó nene etamive. 3Liki likago, Izesú geleake, anoza gakó makó láa loko lo kimimó: 4Lekelitokatí makolímo sipsip izava 100 minatakutí nene hamó tolova itimó nene vitagá amitihe. Lá oko nomive. Lugáa 99 hanuva minamoláa makotoka kelémo nupa onoko ahuloketonoko mohona oko tolova imoláamú vitagá inogo ive. 5Vitagá oko oko ale utó okoko, mulunagú lamaná geleko agohí geko numutoka alekanogo ive. 6Aleko oko agivelagini kelémo nupa okoko láa loko lo kiminogo ive: Sipsip izáne tolova imóma ale utó molokuze, logoliza vizitune loko litimó neve. 7Nenemú neza lo likimitoze, gililo. Vatí oko noune liki litamoláa 99 asite kigika ali viligamita vegenakumú nene okulumakú kogoliza aminigave. Ve golesa hámakolímo agika ale viligokagoma nene okulumakú kogoliza napa viziaká niave.
1-2 Luk 5:29-30


Moni tolova imó nenémini anoza gakola

8Itó vená makolímo silivá gehani 10-ía molo ikakutí hámakó alemó zitimó nene ma ahulaminogo ive. Eza liví legeko lolopa giteva giteva oko ale utó molokoko, 9vená agivelagini kelémo nupa okoko gehanínema alemó zimóma vitagá oko ale utó okuze, nezagi makó logoliza vizitunize loko lo kiminogo ive. 10Nenemú neza lo likimitoze, gililo. Ómasímini ageloge keza ámina iki mokoló ve hámakolímo agika ale viligokagoma kogoliza napa viziaká niave.

Gipa makó latila inogo imó nenémini gakola

11Izesú nene gakó makó láa loko lo kimimó: Ve makolímini gipala losi minasimó. 12Miniki alika nanasi nenémo amelahini lo amike ahóno, geza moni henokanoni molo netanimóma nemezo. Loko lokago, moni henokanoni gona moloko gipa lositáma kimimó. 13Kemekago, alika nanasi eza mino hána amike henokanona ale nupa oake, gita oko aleko vimó. Voko mikasi gohauka minake, gumesisi gamasisi ike, iza goula nosató henokanona ahulo asú imó. 14Ahulo asú oake noigo, ámina mina mikasiló nene gaúna sipisi helemó. Hilikago, nosánetakumú vitagá oake, 15mikasi amelaho makotoka voko lokago, eza iza gizapa oko minatane loko lomikago, neneloka voko izama gizapa noike, 16nosá makó amemake mosimikago izatini nosánetakutí natove loko imóza, nenegi mositamó. 17Lá ikago, minake agata kolosokago, láa loko agata gilimó: Aménehini gelekelé izegipala mukí minake, goula nosánetá lamaná niki nitamóza, neza imaneloka gaúnamú hilinogo nounazo, 18numúneloka atiginá oko vinake aménehitoka láa loko lo amitove: Ahóno, golesa netá loló okugo, lihimavánémo Ómasiloka itó geitoka gena okaze, 19goha gipakave loko minamitove. Hanuva gelekelé izegipaka nelémo molokako minatove. Loko geleake, oteko amelahitoka vimó. 20Voko numu gatetó anitigo, amelaho ánigoake, milumavala geleake, ololu loko vike anukeake agoka agepa nonago, 21gipalamámo láa loko lo amimó: Ahóno netá golesa loló okugo, lihimaváne Ómasiloka itó geitoka gena okaze. Nenemú goha gipakave loko minamitove. 22Loko noligo, amelaho nene gelekelé izegipala lo kimike limó: Lekeza litá iki gó lamaná aliiki goló vizitalo. Ana lamaná ali vizitiki suú ali militiki ali namiki, 23pulumaká iza akaleva geható minamó makóma apiliki gitalo. Leza ninake logoliza vizeko minatune. 24Gipáne nene heleneikutí goha otekave, itó eza tolova onoikutí goha utó okave. Loko lokago, kogoliza viziki gehani giziki namó.

25Lá niago, ganá gipalamámo hozauka minakutí ake, númaseloka anitike gilimó nene, kogoliza viziki meleketakeni niago, geleake, 26gelekelé izegipa makó sele lo ameake, okago, loká otoko nuvane nana niave, 27loko lokago, áisi limó: Gugunakama gozapá vimóma avasavagi omo anitekago, ametipo pulumaká iza akale geható minamóma nene apelego gizo vatá noune. 28Loko lo amekago, ganá gipalamámo izapaló molokago, mesaha oake áminaló vo anitemigo, améipo geleake, lemeko alémo hulu iha, 29gele ahuloake láa loko lo amimó: Gelezo. Melekeni mukí ale ahulokuke gelekelé ogetoko minuke, gakoka makó gele ahulosá amumóma nemóza, geza nene meme iza akaleva makó nemeko nigive nagavegi ma apeleko namuháma neve. 30Itó gipaka alika nanasima geí moni henokanonima moko netató ahulo asú okave. Ánenémini okago, geza lokako pulumaká iza akale geható minamóma apiliki gizi vatá nitahe. 31Loko lokago, améipo láa loko lo amimó: Gipánemaka, geza gamena hána nezagi minanimóma nenazo, není netá mukí nene geíma neve. 32Itó gugunaka nene heleneikutí oteko okave, itó tolova onoikutí goha utó okave. Nenemú mulutegú lamaná geleko logoliza vizuko lamaná noive, loko limó.

Copyright information for GAH